Pravila Društva Kulturno in športno društvo Prinskau

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Uvodna določba 

1. člen

Kulturno in športno društvo Prinskau (v nadaljevanju društvo) je prostovoljno, samostojno, nepolitično in nestrankarsko združenje fizičnih oseb, ki deluje na podlagi Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/06 Zdru-1), z namenom organiziranega uresničevanja skupnih in posamičnih interesov, dejavnosti in aktivnosti na področjih kulture, umetnosti, športa in rekreacije.

Ime in sedež društva

2. člen

Ime društva: Kulturno in športno društvo Prinskau

Sedež društva: Gradišče 28, Primskovo

Naslov društva: Gradišče 28, Primskovo.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Društvo lahko pridobi in ima premično in nepremično premoženje ter druga sredstva, ki jih uporablja za uresničevanje svojih ciljev in nalog.

Odgovornost

3. člen

Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Za zakonito poslovanje odgovarja predsednik društva.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov za obveznosti društva odgovarjajo solidarno z vsem svojim premoženjem tudi člani organov društva, ki so glasovali za odločitev, s katero se je v njihovo korist ali korist koga drugega zmanjšalo premoženje društva, čeprav so vedeli, da društvo ne bo moglo poravnati sprejetih obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

Simboli in oznake

4. člen

Društvo ima svoj žig z napisom Kulturno in športno društvo Prinskau.

Društvo ima lahko svojo zastavo, prapor in druga obeležja. Podrobnosti glede oblike, mer, barv, grafične podobe, hranjenja in javnega izobešanja ter ostale postopke določi v posebnem aktu. 

Povezovanje in javnost dela

5. člen

Društvo se lahko včlani tudi v druga združenja, ki uresničujejo cilje, ki so združljivi z njegovo dejavnostjo.

Delovanje društva je javno in temelji na načelih demokratičnosti in humanosti. Za javnost dela je odgovoren predsednik društva.

Namen in cilji

6. člen

Namen, cilji in dejavnosti društva so:

- pevska, zborovska in glasbena dejavnost;

- dramska in umetniška dejavnost;

- pritrkovalska dejavnost;

- organizacija in izvedba kulturnih, umetniških, športnih in rekreativnih prireditev v domačem kraju in na gostovanjih;

- organiziranje predavanj, tečajev in seminarjev za svoje člane;

- prizadevanje za primerno strokovno raven društva;

- informiranje članov in javnosti o svoji dejavnosti, stanju in napredku na področju kulture na našem območju;

- populariziranje vseh oblik športa in rekreacije;

- tehnično izobraževanje, usposabljanje in vzgajanje;

- vzgajanje članstva v duhu humanosti, prijateljstva, miru, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja;

- organiziranje dela in akcij, ki so v interesu članstva in prispevajo k organizacijskem in tehničnem napredku društva;

- sodelovanje z drugimi organizacijami in institucijami pri dejavnostih, ki so pomembne za organizacijo, popularizacijo in razvoj dejavnosti društva.

Nepridobitna in pridobitna dejavnost

7. člen

Društvo v okviru nepridobitne dejavnosti opravlja osnovne naloge in obveznosti iz 6. člena teh pravil.

Društvo lahko izvaja tudi nekatere pridobitne dejavnosti:

- oglaševanje v svojih publikacijah in na posameznih prireditvah;

- založniška dejavnost in druge storitve s področij v 6. členu opredeljenih dejavnosti, izvedene proti plačilu;

- izvajanje gostinskih storitev na proslavah, prireditvah in veselicah, v skladu z določili zakona na tem področju.

Pridobitne dejavnosti opravlja pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti dovoljuje Zakon o društvih. Vse te dejavnosti opravlja društvo le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Pridobitna dejavnost je povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena in ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost sredstev društva.

Članstvo

8. člen

Vsakdo lahko postane član društva. Če se v društvo včlani mladoletnik do 7. leta starosti, pristopno izjavo podpiše njegov zakoniti zastopnik. Če se v društvo včlani mladoletnik med 7. in 15. letom starosti, pristopno izjavo podpiše mladoletnik, priloži pa pisno soglasje zakonitega zastopnika. Tujec lahko postane član društva pod enakimi pogoji.

9. člen

Članstvo v društvu se letno obnavlja. Kdor želi v prihodnjem koledarskem letu obnoviti članstvo, mora do roka, ki ga določi upravni odbor, poravnati letno članarino in izpolniti druge obveznosti, ki jih določita skupščina ali upravni odbor.

10. člen

Društvo ima lahko tudi simpatizerje, ki sicer nimajo enakih dolžnosti in pravic kot člani društva. Simpatizer je lahko fizična oseba, ki jo zanima delo društva in ga po svojih močeh vzpodbuja. Simpatizerji lahko podpirajo dejavnost društva s svojimi prostovoljnimi materialnimi in finančnimi prispevki ter prostovoljnim delom. Simpatizerji se lahko udeležujejo posameznih akcij društva.

11. člen

Društvo ima lahko tudi častne člane.

Častni  član lahko postane posameznik, ki je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju društva.

Na predlog upravnega odbora imenuje častnega člana iz prejšnjega odstavka tega člena skupščina društva.

Status častnega člana pa pridobi vsak član društva, ki je član društva več kot 10 let ali je dopolnil 60 let starosti.

Častni član ima enake pravice in dolžnosti kot drugi člani, le da ni obvezen plačevati letne članarine in opravljati delovnih obveznosti po programu dela društva. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana ni član društva, nima pravice odločanja.

12. člen

O sprejemu v članstvo društva odloča upravni odbor.

Član lahko postane vsakdo, ki izpolnjuje zakonom predpisane pogoje in podpiše pristopno izjavo, da pristopa v društvo prostovoljno in sprejema ta pravila.

Upravni odbor lahko zavrne sprejem v članstvo, če ugotovi, da posameznik ne izpolnjuje gornjih pogojev. Članstvo se odkloni osebam, ki so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje.

O odklonitvi je potrebno kandidata pisno obvestiti v roku 30 dni od obravnave njegove pristopne izjave z navedbo bistvenih razlogov. Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v 30 dneh od prejema obvestila na skupščino društva. Enako pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila v treh mesecih od obravnave njegove pristopne izjave. Odločitev skupščine je dokončna.

Pravice in dolžnosti članov

13. člen

Pravice članov društva so:

- da dajejo predloge in pobude za delo organov društva,

- da volijo in so lahko izvoljeni v organe društva,

- da sodelujejo pri oblikovanju in realizaciji programov dela društva,

- da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane društva,

- da v skladu z veljavnimi predpisi uporabljajo sredstva in opremo društva,

- da sodelujejo v aktivnostih, ki jih organizira društvo,

- da lahko uporabljajo simbole in oznake društva,

- da se udeležujejo srečanj, prireditev in tekmovanj, kijih organizira društvo,

- da sodelujejo pri izdelavi programa dela in so seznanjeni s poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem,

- da lahko prejmejo nagrade in priznanja za svoje delo in dosežene  uspehe po merilih, ki se določijo s posebnimi pravili,

- da imajo druge pravice, ki izhajajo iz članstva v društvu.

14. člen

Dolžnosti članov društva so:

- spoštujejo ta pravila, druge akte in sklepe organov društva,

- aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,

- prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane društva,

- da delujejo skladno z veljavno zakonodajo,

- da uresničujejo svoj del sprejetih in dogovorjenih nalog v okviru programa dela društva,

- da izvajajo sklepe organov društva,

- da redno plačujejo dogovorjene članarine in druge prispevke,

- da varujejo ugled društva.

Prenehanje članstva

15. člen

Članstvo v društvu preneha:

- s prostovoljnim izstopom,

- s prenehanjem društva,

- s smrtjo člana,

- s črtanjem člana iz društva zaradi neplačevanja članarine, drugih dogovorjenih prispevkov ali neopravljenih nalog iz sprejetega programa dela,

- z izključitvijo iz društva.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu in poravna svoje obveznosti.

Član se črta iz društva, če kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu. Črtanje opravi upravni odbor. Prav tako se iz evidence članstva črta član, ki ne izpolnjuje pravic in dolžnosti članov.

O izključitvi člana odloča disciplinska komisija s sklepom.

S prenehanjem članstva v društvu izgubi član vse pravice in dolžnosti po teh pravilih.

16. člen

Zoper sklep disciplinske komisije, upravnega odbora ali zastopnika društva ima član v roku 30 dni pravico do pritožbe na skupščino. Skupščina mora pritožbo obravnavati na prvi sklicani redni ali izredni seji in o njej odločiti.

Zoper odločitev skupščine ima prizadeti član pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društvo zavrnjena.

Izpodbijanje odločitve organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bila vložena pritožba na skupščino.

Organi društva

17. člen

Organi društva so:

- skupščina,

- upravni odbor,

- nadzorni odbor,

- disciplinska komisija.

Mandat članov v organih društva je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Volitve organov so praviloma javne.

Skupščina društva

18. člen

Skupščina je najvišji organ društva. Sestavljajo jo vsi člani društva. Mladoletne osebe do petnajstega leta zastopajo njihovi zakoniti zastopniki.

19. člen

Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno skupščino sklicuje upravni odbor vsako leto, vsako četrto leto pa opravi tudi volitve organov društva. O sklicu skupščine in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj sedem dni pred sklicem.

Na zahtevo upravnega odbora, nadzornega odbora ali ene tretjine članov društva se skliče izredna skupščina. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor izredne skupščine ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je bil sklicana.

20. člen

Zasedanje skupščine vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik društva.

Skupščina izvoli delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, verifikacijsko komisijo, ob volitvah pa še volilno komisijo.

Verifikacijska komisija ugotovi in poroča skupščini o številu prisotnih oziroma o sklepčnosti skupščine.

Kandidacijska komisija, ki jo imenuje upravni odbor, predlaga skupščini listo kandidatov za organe društva. Skupščina lahko v razpravi listo kandidatov dopolni s kandidati, ki jih ni predlagala komisija. Po končani razpravi skupščina z javnim glasovanjem sprejme kandidacijsko listo.

Volilna komisija pripravi in vodi volitve ter objavi rezultate.

21. člen

Skupščina je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica vseh članov društva.

V  primeru, da je prisotnih manj kot polovica, lahko delovno predsedstvo, ko ugotovi, da so bili člani pravilno in pravočasno vabljeni, po polurnem čakanju odloči, da se skupščina izvede ob ugotovljeni udeležbi. 

V primeru iz prejšnjega odstavka so veljavno sprejeti sklepi, če je zanje glasovalo več kot dve tretjini prisotnih članov, sicer pa sprejema skupščina sklepe z navadno večino.  

O zasedanju skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja.

22. člen

Skupščina:

- razpravlja in sklepa o poročilih o delu upravnega odbora, finančnem poslovanju društva in o ugotovitvah nadzornega odbora,

- obravnava in sprejema letni program dela in finančni načrt,

- sprejema in spreminja pravila društva ter druge pravne akte, ki sodijo v njegovo pristojnost,

- voli in razrešuje predsednika, člane upravnega, nadzornega odbora in disciplinske komisije,

- odloča o pritožbah,

- odloča o priznanjih in nagradah,

- odloča o združevanju in včlanjevanju v druge organizacije ali združenja ter o izstopu društva iz njih,

- odloča o imenovanju častnih članov v primerih iz tretjega odstavka 12. točke teh pravil,

- lahko imenuje in razrešuje posamezne komisije in jim določi delokrog ter pristojnosti,

- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;

- odloča o vsem, za kar je po veljavni zakonodaji pristojen kot najvišji organ društva,

- sklepa o prenehanju društva,

- odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva, ki so v skladu s cilji društva.

Skupščina lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s pravili društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu odboru in skupščini društva.

Upravni odbor

23. člen

Upravni odbor je operativno-izvršilni in strokovno-tehnični organ skupščine, ki opravlja organizacijska, strokovna, tehnična in administrativna dela ter vodi društvo med dvema zasedanjema skupščine po programu in sklepih, sprejetih na skupščini. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

Seje sklicuje predsednik po potrebi, na pobudo članov upravnega odbora ali članov nadzornega odbora, najmanj pa vsako četrtletje.

Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, odloča pa z večino glasov vseh prisotnih članov.

Glasovanje je praviloma javno razen, če upravni odbor pred posamezno odločitvijo ne sklene drugače.

24. člen

Upravni odbor šteje 7 članov. Sestavljajo ga predsednik in šest članov. Kandidati za člane upravnega odbora morajo biti predlagani tako, da so v upravnem odboru zastopani vsi cilji in dejavnosti društva.

Kandidata za predsednika lahko predlaga skupina petih (5) članov društva. Kandidat za predsednika naj bi imel strokovne in vodstvene sposobnosti za vodenje društva.

Kandidate za ostale člane upravnega odbora predlaga kandidat za predsednika (mandatar) po lastni izbiri ali na predlog posameznega člana društva.

Upravni odbor kot celotno listo izvoli skupščina z večino vseh oddanih glasov.

25. člen

Upravni odbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Upravni odbor sprejema sklepe z navadno večino. Če je v primeru odločanja število glasov izenačeno, odloča glas predsednika.

26. člen

Naloge in pristojnosti upravnega odbora:

- vodi delo društva med dvema zasedanjema skupščine,

- pripravlja poročila in predloge programov za zasedanje skupščine,

- določa višino članarine ter drugih prispevkov in obveznosti članstva,

- imenuje in razrešuje stalne ali občasne komisije ali delovne skupine,

- imenuje kandidacijsko komisijo,

- odloča o nabavi ali prodaji osnovnih sredstev,

- upravlja premoženje društva in razpolaga s posameznimi deli premoženja v skladu s temi pravili in drugimi predpisi s tega področja,

- skrbi za opremo, izobraževanje, usposabljanje in izvajanje nalog in sklepov, ki jih sprejme skupščina,

- išče sponzorje in donatorje ter možnosti financiranja dejavnosti in opreme iz javnih in drugih virov,

- skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,

- vodi evidenco članstva in druge predpisane evidence, 

- pripravi letno poročilo o poslovanju društva,

- odloča o sprejemu novih članov, izstopu in črtanju iz članstva,

- pripravlja predloge pravnih aktov društva,

- izvršuje vse naloge, ki spadajo po svoji naravi v njegovo pristojnost.

Predsednik društva

27. člen

Predsednik je oseba s posebnimi pooblastili v društvu, ki za društvo podpisuje, ga zastopa nasproti tretjim osebam in odgovarja za zakonitost dela društva. 

Predsednika društva neposredno voli skupščina. Je predsednik upravnega odbora ter odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje.

Predsednik društva je odgovoren za delovanje in zakonito poslovanje društva v skladu s pravili in pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

Predsednik društva je dolžan zadržati sklep katerega koli organa društva, če meni, da je v nasprotju z zakonodajo oziroma v nasprotju z akti društva. O zadržanju obvesti v roku osmih (8) dni organ, ki ga je sprejel, ter predsednika nadzornega odbora.

Predsednik je član društva in je po izteku mandata lahko ponovno izbran oziroma razrešen pred potekom mandata na:

- podlagi določil zakona,

- lastno zahtevo,

- podlagi mnenja članov (nezaupnica).

Razlog za razrešitev predsednika iz zadnje alineje je podan, če člani društva ne soglašajo z odločitvami predsednika društva, ali v primeru, da so rezultati društva pod pričakovanji in da je za slabo realizacijo odgovoren predsednik društva. O razrešitvi odloča skupščina.

Tajnik društva

28. člen

Tajnik društva skrbi za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

Tajnik je član društva in je po izteku mandata lahko ponovno izbran oziroma razrešen pred potekom mandata na:

- podlagi določil zakona,

- lastno zahtevo,

- podlagi mnenja članov (nezaupnica).

Razlog za razrešitev tajnika iz zadnje alineje je podan, če člani društva ne soglašajo z odločitvami tajnika društva, ali v primeru, da so rezultati njegovega dela pod pričakovanji in da je za slabo realizacijo odgovoren tajnik društva. O razrešitvi odloča skupščina.

Nadzorni odbor

29. člen

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani upravnega odbora. Člani nadzornega odbora izmed sebe na prvem sestanku izvolijo predsednika, ki vodi njegovo delo.

Nadzorni odbor šteje 3 člane. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z navadno večino.

Nadzorni odbor:

- redno spremlja finančno in materialno poslovanje društva,

- pregleda letno poročilo društva pred obravnavanjem na skupščini,

- opravlja nadzor nad delovanjem društva in izvajanjem nalog, ki jih nalagajo predpisi,

- opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva in še zlasti ugotavlja, ali so poslovne knjige vodene primerno in ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti društva,

- pripravi poročilo o svojem delu in ugotovitvah za skupščino najmanj enkrat letno.

Člani nadzornega odbora imajo pravico sodelovati pri delu vseh organov društva. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren skupščini.

Disciplinska komisija

30. člen

Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik, dva člana in dva namestnika, ki jih izvoli skupščina za dobo štirih let. Disciplinska komisija odloča o izključitvah, disciplinskih prekrških in drugih sporih ter izreka ukrepe. Veljavno sklepa v senatu treh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov.

31. člen

Disciplinske kršitve so:

- kršenje pravil in drugih aktov društva,

- nevestno opravljanje sprejetih zadolžitev in funkcije v društvu,

- neizpolnjevanje sklepov organov društva,

- dejanja, ki rušijo ugled društva,

- dejanja, ki so v nasprotju s splošnim obnašanjem.

33. člen

Disciplinska komisija lahko članu, ki ga spozna za krivega izreče enega od naslednjih ukrepov:

- za lažje kršitve, ki nimajo materialnih ali moralnih posledic – opomin,

- za težje kršitve, ki imajo materialne ali moralne posledice – začasno izključitev iz članstva v društvu za dobo do dveh let,

- za najtežje kršitve, ki imajo velike materialne ali moralne posledice – trajno izključitev iz društva.

34. člen

Zoper sklep disciplinske komisije se lahko član pritoži upravnemu odboru, na drugi stopnji pa skupščini društva. Oba organa lahko sklep disciplinske komisije potrdita ali razveljavita ali spremenita.

35. člen

Kdorkoli društvu povzroči škodo, jo mora povrniti.

Zastopanje

36. člen

Zastopnik društva je vsakokratni predsednik, ki ga izvoli skupščina.

Predsednik zastopa društvo in v njegovem imenu sklepa obligacijska razmerja ter podpisuje vse listine, s katerimi društvo nastopa do članov ter v razmerju do drugih fizičnih in pravnih oseb. V primeru njegove odsotnosti ga zastopa tajnik društva.

Finančno in materialno poslovanje

37. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

- s članarino, vpisnino, kotizacijo in drugimi obveznimi prispevki na podlagi sklepov organov društva,

- iz javnih sredstev,

- sredstva, pridobljena na podlagi sklenjenih pogodb ali sporazumov,

- sredstva sponzorjev in donatorjev,

- prostovoljni prispevki članov in simpatizerjev,

- iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,

- iz daril in volil fizičnih in pravnih oseb,

- iz sredstev odstopljene dohodnine fizičnih oseb,

- iz drugih virov.

Društvo se financira tudi z izvajanjem pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določa zakon. Vse pridobitne dejavnosti opravlja društvo le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev svojega delovanja oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti za katero je bilo ustanovljeno.

38. člen

Finančno in materialno poslovanje društva se vodi po veljavnih predpisih, ki veljajo za društva. Finančne dokumente podpisuje predsednik društva. Društvo ima svoj TRR pri poslovni banki.

Sredstva društva obsegajo njegovo premoženje ter prihodke iz 37. člena. Uporabljajo se za pokrivanje stroškov delovanja društva in njenih organov.

Namen uporabe sredstev za delovanje društva in njenih organov se določi z letnim finančnim načrtom.

Društvo vodi poslovne knjige na način in v obliki, ki ga opredeljuje Slovenski računovodski standard 33/2007 Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah.

Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v teh pravilih.

39. člen

Društvo za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdela letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resničen prikaz premoženja in poslovanja društva. Letno poročilo sprejme skupščina.

Poročilo mora pred obravnavanjem na skupščini pregledati nadzorni odbor, ki mora opraviti nadzor predvsem nad finančnim in materialnim poslovanjem društva in ugotoviti, ali so poslovne knjige vodene primerno in ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

40. člen

Premoženje društva sestavljajo nepremične in premične stvari, materialne pravice, denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, z darili, volili, s prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti in iz drugih virov.

Društvo članom ne deli svojega premoženja. Če pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porabi za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v skladu s temi pravili.

O nakupu oziroma prodaji premičnin odloča upravni odbor. Nepremičnine pa se lahko kupijo ali odtujijo le na osnovi sprejetega sklepa skupščine.

Javnost dela

41. člen

Delo društva in njegovih organov je javno. Obveščanje članov poteka prek sredstev obveščanja, spletne strani in s pravico vpogleda v zapisnike organov društva. Širša javnost se o delu društva lahko seznani preko organiziranih okroglih miz, tiskovnih konferenc, vabil zainteresiranih predstavnikov na javne seje, spletne strani in udeležbe predstavnikov sredstev obveščanja na sejah organov društva.

Za zagotovitev javnosti dela in za točnost informacij je odgovoren predsednik.

Spremembe in dopolnitve pravil

42. člen

Postopek za začetek sprememb in dopolnitev pravil oziroma za sprejem novih pravil se začne na podlagi sklepa upravnega odbora, ki določi obseg sprememb in vprašanja, ki jih je treba urediti.

43. člen

Za pripravo sprememb pravil imenuje upravni odbor delovno skupino.

Delovna skupina pripravi osnutek in ga predloži upravnemu odboru.

Če upravni odbor po razpravi predloženi osnutek sprejme, ga da v javno obravnavo članom društva.

Po končani javni obravnavi upravni odbor določi predlog sprememb in dopolnitev oziroma predlog novih pravil in jih predloži skupščini v sprejem.

Prenehanje društva

44. člen

Društvo lahko preneha:

- po sklepu skupščine z večino glasov prisotnih članov,

- s spojitvijo z drugim društvom ali pripojitvijo k drugemu društvu,

- s stečajem,

- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,

- po samem zakonu.

V primeru prenehanja društva se poravnajo vse obveznosti, proračunska sredstva se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na društvo, ki bo prevzelo dejavnost društva.

Prehodne in končne določbe

45. člen

Ta pravila stopijo v veljavo z dnem, ko jih je sprejela skupščina, uporabljati pa se sme, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z Zakonom o društvih.

Z dnem, ko se pričnejo uporabljati ta pravila, prenehajo veljati pravila, ki jih je sprejela skupščina dne 14. decembra 2002.

Gradišče, dne 13. februarja 2009

Rudi Bregar,

zakoniti zastopnik društva

Copyright KŠD Prinskau 2002-, Izdelava Rudi       Zadnja sprememba: 26.08.2011